Veleposlaništvo RS Brasilia /Kultura /Vizualna umetnost /

Blejski fotograf Simon Plestenjak

Blejski fotograf Simon Plestenjak je spoznal Brazilijo leta 2002 in od takrat naprej živel med Ljubljano in São Paulom, dokler se ni v brazilsko velemesto dokončno preselil leta 2009. Diplomiran tržnik je nadgradil svoje znanje fotografije na podiplomskem študiju v Braziliji in spremenil smer svojega poklica. Fotografsko kariero gradi v mestu São Paulo. Med drugim je fotografiral brazilske zvezde, nogometaša Neymarja in manekenko Gisele Bündchen, pa znane Slovence, Slavoja Žižka in profesionalnega boksarja Dejana Zavca. V Braziliji je svoj vzpon začel na časopisu Folha de São Paulo danes pa sodeluje z več kot dvajsetimi revijami širokega razpona, na primer z dokumentarno revijo National Geographic in modno revijo Marie Claire.

Kaj vas je pripeljalo do zamenjave svojega poklica. Zakaj ste izbrali Brazilijo za podiplomsko izobraževanje v smeri Fotografije?
Izbira poklica je bila posledica interesa in izobraževanja. V Braziliji sem po končani ekonomski fakulteti potoval in jo vzljubil, tako da sem se čez leto dni vrnil študirat v São Paulo. V Sloveniji takrat (pred desetimi leti) še ni bilo študija fotografije, torej je bilo treba študirati v tujini. V São Paulu sem našel odličen podiplomski program in odšel tja, kajti to me je resnično zanimalo. Potem sem dobil prvo priložnost kar na enem od največjih latino-ameriških časopisov in eno je vodilo v drugo.

Prejeli ste 7 nagrad fotografije v Sloveniji: 2010 Honorable mention SloPressPhoto 2010, Shortlist Photo of the year 2010 (Emzin), Winner "Sports single" SloPressPhoto 2009, Winner "Sport story" SloPressPhoto 2009, Shortlist Photo of the year 2009 (Emzin), 2009 Shortlist, "Nikon Thursday award" Fotopub, 2004 Shortlist "Show me the world" ŠOU. A leta 2013 ste bili nagrajeni za serijo fotografij na POY Picture of the year Latin America, ki je največje latino-ameriško tekmovanje dokumentarne fotografije. V kakšnih okoliščinah in kako ste prišli do te slike? Kakšen je občutek biti nagrajenec v tujini? 
Tja sem se lahko prijavil kot latino-američan, kajti imel sem že več kot tri leta stalnega bivanja v Latinski Ameriki. Poslal sem serijo fotografij metroja v času karnevala v Rio de Janeiru, preprosto idejo, ki je prepričala sodnike. Nagrada je priznanje, ki ti nudi potrditev tvojega dela in ti da nov zagon. Deluje kot nek certifikat, ki ga moraš pravilno vložiti, da ti prinese koristi. Nagrada sama po sebi ne pomeni veliko, razen, da si nekaj dni vesel in da tvoji prijatelji vneto klikajo po socialnih omrežjih. Resnična vrednost dobi, ko nanjo naložiš še več dela, še več truda.

V letu 2012 ste delali na časopisu Folha de São Paulo. Katerih tem ste se lotevali? Lahko poveste več besed o najbolj zanimivi fotografiji, po vašem mnenju, ki ste jo naredili za Folho?
Na tem časopisu sem kot popolni neznanec dobil prvo priložnost. Potem sem bil njihov fotograf večji del leta 2012, a sem odšel zaradi svojega velikega projekta, ki je bila reportaža o čebelah za revijo National Geographic. Na časopisu sem slikal za vse redakcije, to je bila res izjemna in močna izkušnja. Veliko portretov, športa pa tudi protesti in ropi. Prek tega dela sem spoznal prav vse kotičke São Paula. Najbolj pomembna slika je bil najbrž portret mame, ki doji svojo hčer še pri sedmih letih. Pomembna je bila zato, ker je izšla na naslovnici časopisa, in ker je sprožila veliko polemik.

Fotografirate z različnimi modeli fotoaparatov? Kaj je bolj pomembno imeti dober fotoaparat ali zanimiv pogled na svet? 
Fotoaparat je instrument za kreiranje fotografij. Drugačen instrument bo dal drugačen rezultat, in zato rad odložim svoj profesionalni fotoaparat in slikam z mobilnim telefonom in starimi fotoaparati na film. Tako lahko fotografiram tudi za užitek, ne samo za delo. Kako bi odgovoril na drugo vprašanje? Zanimiv pogled lahko ustvari dobro fotografijo s slabim fotoaparatom. Obratno pač ne gre. Predvsem pa pogled ni dovolj – motiv mora imeti nek pomen.

Kot eden redkih Slovencev imate izkušnjo z revijo National Geographic? Lahko poveste več o vašem prispevku v reviji? Ste objavili slike v tisti reviji in hkrati napisali fotoreportažo? 
Za revijo National Geographic sem naredil tri reportaže. Dve za slovensko izdajo (o Lipicancih in o Kranjski čebeli) in eno za brazilsko izdajo (o brazilskem čebelarstvu, ki je nadaljevanje zgodbe o Kranjski čebeli). Fotografirati za National Geographic so bile sanje, ki so se uresničile. Pri brazilski izdaji je šlo res za veliko raziskavo, ne samo za fotografiranje. Ja, tudi tekst sem napisal sam. Urednike sem navdušil z zgodbo, postavil sem tezo, da so bile slovenske čebele med prvimi, ki so jih Evropejci pripeljali v Brazilijo, in pri tej raziskavi sem sodeloval z največjimi brazilskimi znanstveniki in čebelarji. Bila je svojevrstna izkušnja, bolj akademska od fakultete, bolj garaška od službe, in bolj zabavna od turističnega potovanja.

V sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Brasílii ste imeli razstavo Habitat, kjer so bile razstavljene tudi fotografije iz te reportaže. Kakšno je bilo vaše delo s čebelami? So bile potrebne posebne priprave na to? So slovenske čebele tako nevarne kot tako imenovane brazilske čebele – čebele ubijalke
Slovenske čebele so mile, in naši čebelarji z njimi delajo v kratkih rokavih. Brazilske so imenovane »čebele ubijalke«, ker so mešane z agresivnimi afriškimi in včasih je dejansko prihajalo do raznih incidentov in celo smrti, ker ljudje niso znali ravnati z njimi. Danes so te čebele cenjene, ker dajo več medu, in brazilski čebelarji delajo z njimi v posebnih zaščitnih oblekah. Tudi sam sem moral biti v teh oblekah, kar pa me pri fotografiji ni motilo. Na razstavi so bile razstavljene tudi fotografije iz dokumentarca o slovenski klavnici, kjer bi rekel da je bilo bolj pretresljivo delati.

Imate kakšen nasvet za nadebudne začetnike fotografije? 
Imam. Preprosto naj nadaljujejo, če jih to veseli.

Če bi lahko izbrali eno sliko, ki najboljše pokaže Brazilijo, katero bi izbrali in zakaj?
Hm, nemogoče je v eni fotografiji pokazati Brazilijo. Namenoma se bom izognil stereotipni podobi plaž, nogometa in plesalk. Izbral sem fotografijo iz metroja v času karnevala – ki pokaže, kako so mesta prenaseljena in neudobna, vendar so ljudje veseli. Tako po vseh teh letih vidim Brazilijo – poleg bogate narave ima država čudovite ljudi, vendar urbana središča s pomanjkanjem civilizacije (v smislu dovršenega delovanja družbe v korist vseh).

Foto: Simon Plestenjak

Foto: Primož Plestenjak

Več o delu od Simona Plestenjaka, lahko preverite na:
http://www.simonplestenjak.com/